Slovesnost ob prihajajočem dnevu suverenosti

Popoldan se je pri spominskem obeležju v parku pri Domu kulture Kamnik odvijala slovesnost ob prihajajočem državnem prazniku, dnevu suverenosti, kjer se je zbranim pridružil tudi župan Matej Slapar skupaj z občinskimi svetnicami in svetniki, predsednikom Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda mag. Zvonkom Cvekom, predsednikom Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Jankom Brinovcem in ostalimi predsedniki, predstavniki ter člani veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik. Tokratni slavnostni govornik je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič.

V marcu 2015 je bila v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta novela zakona o praznikih, ki je kot državni praznik, dan suverenosti določila 25. oktober. Z dnevom suverenosti se spominjamo dogodkov izpred 26 let, ko je v noči na 26. oktober 1991 ozemlje Slovenije zapustil še zadnji vojak JLA, s čimer se je končal proces slovenskega osamosvajanja. Jugoslovanska vojska se je iz pristanišča v Kopru sicer začela umikati že 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. 

Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji Venus in PO-9, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Zadnji vojaki JLA so ozemlje Slovenije zapustili 25. oktobra 1991 ob 23.45.

Člani dveh veteranskih organizacij občine Kamnik, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik, so leta 2015 v opomin in spomin na delovanje pripadnikov teritorialne obrambe in policije v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo v parku pri Domu kulture Kamnik slovesno odkrili spominsko obeležje. In tudi letos so s slovesnostjo namenili posebno pozornost omenjenemu državnemu prazniku.

Zbrane je v imenu organizatorjev sprva nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda mag. Zvonko Cvek, ki je dejal: 

»Letos praznujemo 30 let osamosvojitvene vojne. 27. julija 1991 se je pričela desetdnevna osamosvojitvena vojna, s katero je skušala takratna jugoslovanska oblast ustaviti procese slovenske osamosvojitve. Deseti dan vojne so, ob posredovanju evropske skupnosti, Slovenija, Hrvaška in jugoslovansko vodstvo na Brionih dosegli sporazum o prekinitvi ognja in trimesečni zamrznitvi projekta osamosvajanja.

A še preden je omenjeni rok potekel, so jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo moč zadržati v Jugoslaviji in stekli so pogovori o odhodu njene vojske s slovenskega ozemlja. JLA se je iz Slovenije začela umikati 20. oktobra. Spoštovani, v ponedeljek bo minilo natanko 30 let od odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske armade iz Slovenije in Slovenija je postala suverena država. Od leta 2015 dan odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije praznujemo kot državni praznik, dan suverenosti. Predlog, da se ta dan praznuje kot državni praznik, sta podali

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Policijsko veteransko društvo Sever. Tega leta smo v Kamniku, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Ljubljana - Odbor Kamnik, postavili spominsko obeležje, pred katerim danes stojimo.

Spominsko obeležje nas spominja na drugačne čase. Na zanos, ki smo ga imeli, ko smo se borili za vrednote demokracije, medsebojnega spoštovanja, enotnosti, tovarištva, oblikovanja pravne in socialne države. Ko se pogovarjamo o tem, ugotavljamo, da to ni to. Da pravna država ni vladanje državi s pomočjo odlokov in tvitov. Vladajoči so zadeve pripeljali tako daleč, da mora policija varovati parlament, da morajo specialci varovati vlado na službenih potovanjih. Ne vemo več koga se boji ta oblast, kdo ji je sovražnik. Narod? Naj zaključim z mislijo Ivana Cankarja: Narod si bo pisal sodbo sam.«

Župan Matej Slapar je občankam in občanom iskreno čestital ob državnem prazniku z naslednjo mislijo: 

»Dovolite mi kratko razmišljanje o dosežkih naše države in naše občine, o naši sedanjosti in naši prihodnosti. Kakšen je pogled Občine Kamnik na 30. obletnico samostojne države Republike Slovenije? Kako graditi prihodnost za naše mlade na temeljih, ki ste nam jih zagotovili s svojim pogumom in vizijo v boju za osamosvojitev naše države?

Prepričan sem, da smo vrednote samostojne in neodvisne države Slovenije vključili tudi v našo občino. To dokazujejo gospodarski in kulturni dosežki občine Kamnik. Zaradi tega lahko gradimo novo šolo in posodabljamo naše ceste in ostalo infrastrukturo. Kajti to nas povezuje. Naj začnem najprej pri vrednoti sodelovanja. Menim, da nas je premalo v tej državi, da bi se lahko delili in med nami gradili prepreke in zidove.

Kadar smo znali stopiti skupaj, smo zmagovali. To nas je obvarovalo skozi zgodovino, da smo obstali kot narod. Različni pogledi nas morajo bogatiti, ne pa, da nas razdvajajo in razdvojijo. Epidemija, ki je lani udarila cel svet, nam vsak dan znova dokazuje, da jo lahko premagamo le, če stopamo skupaj. Pred očmi moramo vsak dan imeti razvoj, tako naše države kot naše občine. Delamo dobro in prijazno mesto za vse.

Kamnik razvijamo v prijetno, spodbudno okolje z veliko življenjskimi priložnostmi tudi za naše mlade. Želimo omogočiti pogoje za dobra delovna mesta z veliko dodane vrednosti. Da si bodo lahko ustvarili družine in skrbeli zanje. Da bodo ostali zadovoljni v naši občini.«

»Po 30 letih samostojne države se nam zdi, da imamo tudi veliko izzivov in vprašanj, kako graditi našo suvereno državo v prihodnje. Zaupanje v našo prihodnost lahko upravičeno črpamo iz izkušenj, kako smo prehodili pot, da smo to dosegli v preteklosti. Prav v Kamniku se je pred 147 leti rodil general Rudolf Maister, ki je našemu narodu ob koncu prve svetovne morije obranil severno mejo. Zgodovina našega naroda je zgodba o iskanju svobode, o upanju na samostojnost in suverenost. Dolga stoletja smo bili pod vladavino Avstroogrske, nato Kraljevine SHS in po drugi svetovni moriji del Jugoslavije.

Upravičeno smo prepričani, da nikjer, pod nobeno tujo nadvlado, nismo mogli razviti svojih potencialov in zmožnosti. Pred 30 leti smo si izborili samostojnost. Tudi in predvsem po zaslugi nekaterih, ki ste danes med nami. Hvala! Naša zgodovinska odgovornost je, da bomo to samostojnost in neodvisnost čuvali tudi v prihodnje, za naše mlade, za naše potomce. Naša zgodovinska odgovornost je, da bomo znali sodelovati in razvijati naša mesta, naše občine in našo državo. Da bomo mladim omogočili dobro in ustvarjalno življenje.

V Občini Kamnik znamo sodelovati, to smo dokazali, o tem priča razvoj naše občine. Hvala vsem, ki se trudite za to in ki pri tem pomagate. Čestitke naši domovini Republiki Sloveniji za 30 let samostojnosti in suverenosti.« 

Slavnostni govornik, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič pa je ob tej priložnosti na začetku orisal nastanek praznika, poudaril podobo sveta zadnjega desetletja in tega, kako so nekoč stabilne države, danes žarišče različnih kriz, revščine in nasilja, se oziral na slovensko osamosvojitev in orisal pogled na današnjo Slovenijo:

»V času osamosvajanja nismo pričakovali takšnega sveta, pač pa se veselili ugledne družbe evropskih demokratičnih držav, od katerih smo se bili pripravljeni tudi učiti, samo, da bomo živeli v blagostanju. Vprašajmo se, kaj smo razmišljali tudi tu, v Kamniku in Komendi, ko nam je JLA poskušala odvzeti orožje in je v delu štabov Teritorialne obrambe uspela, ni pa uspela povsod, ker je doživela odpor in nato upor! Se še spomnimo, da je bila takrat Teritorialna obramba sestavni del oboroženih sil SFRJ, mi pa smo se-edina republiška Teritorialna obramba v takratni skupni državi-odločili upreti njihovemu ukazu!

Danes bi nas imenovali teroristi, paravojaške enote ali še kaj hujšega, in če bi se naša osamosvojitev zasukala drugače, bi mogoče do danes že odslužili kazen, ki sledi tistim, ki rušijo državno ureditev. In namesto da bi bili ponosni na dejanja tistih, ki so predajo orožja onemogočili, nekateri govorijo o popolnoma razoroženi Teritorialni obrambi in celo samo razorožitvi! Poskus odvzema orožja je bila nekakšna vžigalna vrvica za rojevanje ideje o tajni vojaški organizaciji NZ, ki se je kasneje preimenovala v MSNZ. V njej smo delovali tako pripadniki Teritorialne obrambe kot tudi milice in organov za notranje zadeve ter organov za ljudsko obrambo vse do imenovanja novega RŠTO. Nato so se vrstile predstavitve enot Teritorialne obrambe v Kranju, Mariboru, Kočevski Reki in drugod ter nato vaja PREMIK-91.

Vse to je bilo namenjeno prikazu domači in mednarodni javnosti kot dejstvo, da smo se pripravljeni tudi z orožjem upreti vsem, ki bodo ovirali našo pot v samostojnost. Na plebiscitu se je slovenski narod odločil za samostojno državo in to je bil za vse nas ukaz, da moramo uresničitev te jasno izražene želje uresničiti tudi z orožjem. In to smo tudi storili.«

Poudaril je pomen kamniških pripadnikov tedanje Teritorialne obrambe in milice: 

»Številni pripadniki Teritorialne obrambe in milice iz Kamnika, Komende in vseh okoliških vasi so sodelovali v osamosvojitveni vojni. Vtis je, da so obrambne in varnostne aktivnosti potekale le v obmejnih krajih, kjer so bile nameščene stražnice na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in v mestih, kjer so v vojašnicah bile nameščene enote JLA. Pa temu ni bilo tako. Vodi, čete in odredi TO, ki so bili formirani pri Občinskem štabu Teritorialne obrambe ter ob reorganizaciji celotne Teritorialne obrambe, so bili v sestavi 55. Območnemu štabu za TO Domžale.

Njihovo aktivno sodelovanje na različnih krajih, Trzinu, Igu, Šentvidu in drugih krajih v Ljubljani, Borovnici, Domžalah, Kamniški Bistrici in drugod je natančno opisano v knjigi »Ne pozabimo«, ki je bila izdana ob 20. obletnici OZ VVS Kamnik-Komenda. In nato konec vojne in številne aktivnosti vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije in zaključek obrambno-varnostne operacije v Kopru.

Cilj je bil dosežen in Slovenija je v tistem trenutku postala samostojna in suverena država! Politična enotnost, diplomatski trud, oborožen odpor TO in milice, podpora vseh služb, organizacij in celotne civilne družbe so bili pogoj za uresničitev tega zgodovinskega cilja. Slovenski narod jih je izpolnil in vsem gre zahvala za to, da živimo v samostojni državi! Nekateri pa so za dosego tega cilja dali svoja življenja, med njimi tudi pripadnik Teritorialne obrambe Edvard Peperko. Spominjajmo se jih s hvaležnostjo in globokim spoštovanjem.«

Zaključil pa je z naslednjo mislijo na današnji čas: 

»Predolgo bi trajalo naštevanje žalostnih dejstev, kje smo pristali na svoji briljantno začeti politični poti svoje samostojnosti. Zato se ne čudimo, da zaupanja ni več; ne v oblast in ne med samimi političnimi skupinami. In tam, kjer ni zaupanja, ljudje počnejo neracionalne stvari. Vendar zato krivde ne iščimo samo pri njih in ne pripisujmo samo njim, pač pa tudi tistim, ki z ustvarjanjem takšnih pogojev povzročajo takšno stanje, kot ga živimo danes!

Naj zaključek mojega slavnostnega govora pred dnevom suverenosti ne bo pretirano črnogled, kajti imamo svojo lastno državo in smo samostojni, kar mnogim narodom ni dano. Je pa pred nami, predvsem pa našimi političnimi voditelji, zgodovinska naloga, podobna kot leta 1991; kako zagotoviti pogoje za dostojno življenje naroda in vsakega posameznika, predvsem pa, kako povrniti zaupanje. Ko bo povrnjeno zaupanje, se bo vrnilo tudi zdravje naroda! Prisrčne čestitke ob dnevu suverenosti. Potrudimo se praznovati veselo, ponosno in dostojno! Ostanite zdravi!« Celoten govor si lahko preberete TUKAJ.

V kulturnem programu so ob prisotnosti zastavonoš sodelovale članice in člani Mestne godbe Kamnik pod taktirko Borisa Selka, Goran Završnik in Glasbena šola Kamnik.